Pred približno tremi leti sem si na potepu po Kazanlaku, Bolgarija, pot križala z mnogimi mačkami ter mačkoni ...
Leta 2014 sva v začetku avgusta s kolegom obiskala Bolgarijo. Prvi postanek na seznamu je bila prestolnica Sofija, nato pa sva se odpravila v Kazanlak, industrijsko mesto južno od Stare Planine. Vmes sem imela kar nekaj časa, da sem se sama sprehodila po mestnem središču in prav tako po obrobju mesta. Prva stvar, ki je pritegnila mojo pozornost, so bili seveda mački. Mački, mački, mački, na vsakem drugem vogalu. Vedno sem vesela, ko mi pot prekriža kakšen muc in seveda se ne morem zadržati, da ga ne bi vsaj malo počohala (če to seveda pusti). A tu, v Bolgariji, me je hkrati vedno prevzel temačen občutek, saj je verjetno kar ogromen delež vseh mačkonov brez lastnikov, prepuščenih samemu sebi, vremenskim razmeram, ulici ter sreči. Grozno je, da tako veliko število mačk čaka težka usoda in to le zaradi človeške malomarnosti, neodgovornosti ter mišljenja, da je človek veliko bolj pomemben kot katerokoli drugo bitje.
Tu je le majhen delež lepotcev in lepotic s katerimi smo si tisti dan križali pot:
Tu je le majhen delež lepotcev in lepotic s katerimi smo si tisti dan križali pot:
RSS Feed
