V Slovenskih Goricah se skriva pravi raj za rešene živali - a to ne le za mačke, ampak tudi za tista bitja, katera ponavadi ne veljajo za domače ljubljenčke. (read more)
Kot sem že omenila v prejšnem postu, sem s prodajo dobrodelnih koledarjev za letošnje leto ter z vašo pomočjo, zbrala za več kot pol tone pasje in mačje hrane. V pričetku leta sva s kolegom del mačje hrane peljala v Slovenske Gorice, kjer se skriva pravi raj za rešene živali pod imenom Domačija Koki. Tam lahko najdemo vse od kokoši, krav, koz, fazanov, pujsov, ovac, ... okoli sedemdeset prelepih, nedolžnih bitij, v katerih večina ljudi vidi le korist in dobiček, za njihovo življenje pa jim pravzaprav ni mar. Vsaka izmed živali ima svojo življensko zgodbo, ki jo je pripeljala pod oskrbo Ksenije, lastnice domačije in čudovite osebe z velikim srcem.
Ena izmed bolj zanimivih zgodb je sigurno od Stelle, stokilogramske pujse, ki si je življenje rešila sama. Kupljena je bila za koline, a je vzela usodo v svoje roke ter med vožnjo skočila iz prikolice. Dogodku navzoča je k sreči bila Ksenija, ki se je kasneje s kmetom zmenila, da ji jo proda. Skok jo je namreč poškodoval in kmet zanjo ni imel več interesa. "Tudi če bi nikdar vstala, sem vedela, da je rešena. Rešena pogleda ljudi, skozi katerega je vredna toliko kot kos mesa. Zdaj je zaživela v mojih očeh, njeno življenje je postalo vredno toliko, kolikor bi moralo biti od nekdaj - neprecenljivo in nekaj najbolj dragocenega, kar ima." Tako se je Stellina zgodba, kot tudi zgodba vsake živali na domačiji spreobrnila v srečno.
Poleg živali, ki jih ljudje po večini izkoriščajo pa lahko tam najdemo tudi okoli 15 mačk, katerim je bila namenjena hrana od prodanih koledarjev.
Stellino zgodbo ter zgodbe ostalih živali na domačiji Koki, lahko preberete v Ksenjini knjigi Živali, moje prijateljice, ki poleg tega govori tudi o našem odnosu do živali. "Je ena redkih knjig, kjer so živali, ki jih določamo za "rejne živali" predstavljene kot to, kar v resnici so - čuteča bitja s svojim značajem in enim in edinim življenjem". Izkupiček prodaje knjig je v celoti namenjen delovanju Domačije Koki in je en izmed mnogih umetniških del, z nakupom katerega, lahko pomagate Domačiji. Trenutno stanje pri nas in drugod po svetu je težko za vse in tudi v teh kriznih časih ne smemo pozabiti na živali. Zato pozivam vse, ki jim ni vseeno, da domačiji in podobnim organizacijam pomagajo v kolikor lahko.
Vesela sem, da mi je prijatelj Mario s katerim sva obiskala domačijo, predstavil Ksenijo, kateri bi se iz srca zahvalila, da ji je mar, ter da tem živalim omogoča življenje kot si ga za res zaslužijo.
https://www.zavod-koki.org/domacija-koki/
Ena izmed bolj zanimivih zgodb je sigurno od Stelle, stokilogramske pujse, ki si je življenje rešila sama. Kupljena je bila za koline, a je vzela usodo v svoje roke ter med vožnjo skočila iz prikolice. Dogodku navzoča je k sreči bila Ksenija, ki se je kasneje s kmetom zmenila, da ji jo proda. Skok jo je namreč poškodoval in kmet zanjo ni imel več interesa. "Tudi če bi nikdar vstala, sem vedela, da je rešena. Rešena pogleda ljudi, skozi katerega je vredna toliko kot kos mesa. Zdaj je zaživela v mojih očeh, njeno življenje je postalo vredno toliko, kolikor bi moralo biti od nekdaj - neprecenljivo in nekaj najbolj dragocenega, kar ima." Tako se je Stellina zgodba, kot tudi zgodba vsake živali na domačiji spreobrnila v srečno.
Poleg živali, ki jih ljudje po večini izkoriščajo pa lahko tam najdemo tudi okoli 15 mačk, katerim je bila namenjena hrana od prodanih koledarjev.
Stellino zgodbo ter zgodbe ostalih živali na domačiji Koki, lahko preberete v Ksenjini knjigi Živali, moje prijateljice, ki poleg tega govori tudi o našem odnosu do živali. "Je ena redkih knjig, kjer so živali, ki jih določamo za "rejne živali" predstavljene kot to, kar v resnici so - čuteča bitja s svojim značajem in enim in edinim življenjem". Izkupiček prodaje knjig je v celoti namenjen delovanju Domačije Koki in je en izmed mnogih umetniških del, z nakupom katerega, lahko pomagate Domačiji. Trenutno stanje pri nas in drugod po svetu je težko za vse in tudi v teh kriznih časih ne smemo pozabiti na živali. Zato pozivam vse, ki jim ni vseeno, da domačiji in podobnim organizacijam pomagajo v kolikor lahko.
Vesela sem, da mi je prijatelj Mario s katerim sva obiskala domačijo, predstavil Ksenijo, kateri bi se iz srca zahvalila, da ji je mar, ter da tem živalim omogoča življenje kot si ga za res zaslužijo.
https://www.zavod-koki.org/domacija-koki/
RSS Feed
